Vsaka drzava ima svoje cefurje

Sicer sva sla ze na najinem celodnevnem potepanju mimo plantaz caja, vendar sva bila tako ocarana, da sva sla se naslednji dan, ker je bil sonce.

Gre v bistvu za grmovje, Jure je rekel, da je k obicajna ziva meja, ki jo strize v Rozni dolini, samo da ima pac malo vecje liste. Gre pa za konkretno grmovje. Debla so premera do 10 cm, visina grmovja pa sega do slabega metra.

Vse skupaj se je zacelo, ko je prisel stric anglez in rekel;: "Tu bo rastel caj." In tako se je vse zacelo ze leta 1929. Zadeva je ogromna, razprostira se po celi dolini in tudi najvecji nakloni niso problem (od rdece do crne smucarske proge). Tukaj ga rezejo rocno vsake 3 tedne in posamezni delavec nabere na dan 120 kg listja. Na ravnini je pa cisto druga pesem - z mehanizacijo 9 ton dnevno.

Grmovje crnega caja ali obicajna ziva meja po Juretovo.

No, kakor imamo mi za delovno silo nase juzne brate, imajo tu delavce iz Bangladesa. Imela sva priloznost enega celo spoznati. Prejsni dan sva namrec zavila iz idelane poti, pa naju je moral delavec iz plantaze zelja spraviti nazaj do glavne ceste. Na rami je nosil palico, na kateri je imel v plasticni vreci spravljeno debelo deko, oblecen je bil v "k masne" hlace, na nogah pa je imel nataknjene natikace. V hrib ga je pa tako sekal, da sva ga komaj dohajala. Pogovor z njim je zgledal nekako takole: "...from Bangla, yes, no family here, all from Bangla..."

Vsi delavci so iz Bangladesa, zivijo v lesenih hiskah, vozijo stare avte in motorje... ce ne delas na plantazi caja, potem delas na plantazi zelja, jagod, roz.... Teli hribi so pravi agrokulturni center Malezije.

Zelje, zelje, zelje. V glavnem sami rastlinjaki in njive po obmocju velikem kot polovica Slovenije. Obdelovalne povrsine so na terasah (bi jih morali Primorci ali pa Stajerci poduciti, kako se terase dela, ker tele so zelo azijske) oz. na najmanjsi kolikor toliko ravni zaplati zemlje. Zemlje pa tu res ne manjka!

Kamor ti seze pogled - sam caj!

Vrste so zasejene tako na gosto, da se komaj prebijes skozi.

Evo, Bangla pri delu! Pakirata listje v vrece, ki ga potem z veliki dzipi odpeljejo do bliznjega predelovalnega obrata. Caj je tu v hribih pobran s 100% ljubeznijo ;)

Delavci se vracajo iz dopoldanskega dela.