torek, 16. november 2010

Nasa kuca putujuca

Yes. Najela sva najboljsi campervan in gas po Novi Zelandiji. Sicer je bil notri bolj home made in ne tako fancy kot kaksni ze tovarnisko narejeni campervani, ampak najin je bil na polno prezet z duso!

Cakal naju je dober mesec simpaticnih campov, praznih cest, cudovite narave in presezkov polnih novozelandskih zanimivosti kot najvisji slap, najcistejsi zrak pa take fore :) Ker je to urejena drzava, ni bilo nobenih pretresov - cene so fiksne in ljudje posteni. Kar mali dolgcas. Nic se ni dogajalo, za nic se ti ni bilo treba boriti. Kje je ze Indonezija...?!

V Aucklandu pobereva najin novi dom in jo mahneva na sever. Ni bilo pomembno kam, sam da sva se peljala. Prespiva v simpaticnem campu in se zjutraj sprehodiva po plazi.

No, dejva se malo zorganizirati. Obdana z milijon prospekti, ki tako licno izgledajo, da jih grabis se in se, sva bila na polno zmedena. Ce bi bil tu vsaj pol leta, potem bi sel lahko pocasi, ce si pa samo dober mesec, si pa na zacetku zmeden na polno in odlocen, da bos videl vse naj stvari. Nova Zelandija je kar 12x vecja od Slovenije in pregresno lepa.

Na poti po polotoku Coromandel.

Hot water beach je bil pa zmaga. Odlopatas malo peska, vrela voda pritece na povrsje in imas mali vroc bazencek samo zase in to zastonj! Najbrz poleti to ni nevem kaksna atrakcija, ampak na koncu novozelandske zime pa prav sede.


Tole meji pa ze na ekstremno kicasto. Toliko mavric, kot sva jih tu videla, pa se ne, seveda pa to pomeni - malo dezja, malo sonca.


Odkrivala podrocje Rotorue - gejzirov, toplih vrelcev, blatnih bazenckov...

Ker je Juzni otok se ful lepsi od Severnega in da ne bova zgubljala prevec casa na "povprecnih stvareh", sva jo mahnila s trajektom na jug. Ni treba posebej poudarjati, da ima najin domek veelikkoo duse :)
Na trajektu.

V Tasman nacionalnem parku sva koncno sla malo trekat. Jure je bil cisto navdusen nad "ta veliko praprotjo".



Na zahodni obali naju je ujelo slabo vreme. 10 minut interneta in 100 kilometrov je resilo vse.- cez Arturjev prelaz sva jo mahnila na vzhodno obalo. Tik pred prelazom na zahodni strani je bilo tako - oblacno, sneg in veter
po prelazu pa sonce in lezanje v travi! Da lahko dozivis 4 letne case v enem dnevu v Novi Zelandiji, drzi kot pribito!


Neki pa je v Novi Zelandiji tezko. Tezko je najti ob cesti grm, da gres scat pa srat. Cisto vse imajo namrec ograjeno za ovcke pa krave. Kdaj je treba opraviti pa tudi takole, ko te prime :)

Najbolj naju je fasciniral jezero Tekapo, ker je turkizne barve.... kicasto turkizne.


In potem je tu se bolj kicasta cerkvica, ki ima namesto oltarja razgled na hribe in jezero (Jure je bil 100% navdusen).



No, na sosednjem hribcku je pa se observatorij, ker je tu NAJcistejsi zrak na juzni polobli, pravijo Novozelandci. Lahko bi tudi napisali, da tu NAJveckrat ful piha... :)

Skok se pod NAJvisjo goro na Novi Zelandiji - Mount Cook. Da je lepo... ni treba posebaj poudarjati.


Za vse geografe je pa ledenik Tasman solski primer ledeniske erozije in akumulacije. Morene - talne, stranske, celne. Vam povem, da bi se Natku strgal :)

Enkrat na teden sva sla v ta prav, ta drag camp - to pomeni z elektriko in toplimi tusi, da si se malo segrel po ne prav toplih noceh, ko si kampiral kje na divje. Zvecer sva prikurila kalorifer, da je bilo lepo toplo, in v toplem  studirala, kam bova sla naslednji dan, jedla sircek in pila vino. Sva si privoscila, a?! :)