Indija

Kako so nama ''prodajali'' Indijo...? Da je umazana, revna in prenaseljena po eni in barvita po drugi strani. Strasili so naju, da je hrana pekoca in sobe umazane, da je vse poseljeno in da so indijci velemojstri "turisticnih trikov". Bila sva polna napotkov in zgodb, kaj se je zgodilo ostalim popotnikom v Indiji in popolno pripravljena na to, da vsakemu beracu receva NE, da nobenemu taksistu ne verjameva in da bova Indijo zaradi svinjarije prepotovala v cevljih z debelimi podplati.

Preckanje nepalsko-indijske meje in ze so nas hoteli okoli prnesti z menjalnim tecajem. ''Best price for you my friend'' , ..... '''no possible to change Nepaly Rupees elsewhere my friend''. Ja poznamo, stare finte. No, to, da se Nepalskih rupij ne da menjati drugje v Indiji, so imeli pa kar prav. Prekleto. Nosiva jih naokrog kot macka mlade, pa jih nihce noce :) Ce se kdo slucajno odpravlja v Nepal, rupije dobi pri mana :)

Varanasi je bil obvezen postanek na poti na jug Indije. Da je sicer umazan, ampak misticen, sva slisala kar od nekaj popotnikov. Po ozkih ulicah se sprehajajo "svete" krave, trume indijcev derejo v templje in na kopanje v sveto reko Ganges, ki ni ravno kopaliski resort...

Nocni vlak skoraj cez pol drzave Varanasi - Mumbai za manj kot 10 evrov (Indija je pa res poceni), kjer smo samo prestopili na drug nocni vlak in se naprej do Hampija. Ucenje geografije na zelezniski postaji. Indija je se sla, Amerika, Afrika, Avstralija ... to je pa ze drug planet! Ko, pa 5 minutni tecaj zmoti fotoaparat, je pa izobrazevanja takoj konec.

S Katjo sva ravno kupovali karte za vlak, Jure pa je cuval nase velike ruzake, ko naenkrat ugotovi, da je zgornji predal v kapi ruzaka odprt. Seze z roko v predal in ugotovi, da je prazen. "Evo, pa so ukradli verigo in kljucavnico," si rece in se vsede na stol poleg ruzakov. Na drugi strani ob nahrbtnikih sedi mlad indijec in razlaga, da so tisti gospodje, ki so pred nekaj minutami odsli nekaj ... kdo ve kaj je hotel povedati. ''Dobro, ena kljucavnica in veriga. Naj jo imajo, saj ni kaj dosti vredna - se posebej brez kljuca.'' Takoj za tem pa mlad Indijec vstane in hoce oditi, pa mu veriga lustno zarozlja v zepu. "Izprazni zepe!!!" mu zagrozi Jure. Indijc pokaze kramo iz levega zepa, Jure pa ga prime za srajco in povlece verigo iz desnega ter mu v afektu eno primaze okoli kepe, da nabito polna cakalnica Indijcev kar obnemi ... kot v filmu... :) Malo je manjkako, da mu jih niso nalozili se domacini. ''Ta belim se pa ne krade!''

Hampi - mala, in v tem ko recem mala, je resnicno mala (prehodis jo v 10 minutah), vasica polna malih hotelckov za turiste in razvalin in templejev iz ..... Kraj, kjer smo se razvajali s severno indijsko kuhinjo in ugotovili, da tu res ni tezko biti vegetarijanec. No, cevapcici so le cevapcici, ampak tale vegetarijanska hrana res seka! Poleg tega da smo tam odkrili, da je vegetarijanska hrana lahko zares dobra, smo nasli lokal, v katerem smo dobesedno prelezali ure okrog zajtrka, ure okrog kosila, pa se vecerjo smo pospravili brez naporov. Ja, templji so res fina stvar, ce je hrana dobra in lokal udoben :)

To leto sva videla, vse mozne variante colnov. Ampak tale pa res zmaga. Hampijeva specialiteta.

Templji so Indijcem zares vse. Obcutek dobis, da je prav vse povezano z verovanjem. Pa naj bodo to Hinduisti, Muslimani, Kristjani, Budisti, Zidje... S komerkoli od domacinov sva govorila, vse je zanimalo, ce sva bila v tem ali onem templju, pa se onega drugega morava iti pogledat... Joj, ampak po 15 templjih sploh ne ves vec, kje si bil in kaj je v enem in kaj v drugem. Se posebej se ti vse zamesa, ce se prevec trudis razumet zgodovino in vse povezave med hinduisticnimi bozanstvi. Prevec zakomplicirano za turiste.

Ce si bel, si zakon. Poziranje z Indijci je vsakodnevno opravilo, ce ne te pa itak na skrivaj slikajo.

Mi gremo ponavadi za vikend na morje, v hribe, na obisk... Indijci gredo pa pogledati kaksnega od priljubljenih templjev. Tako smo spoznali kar nekaj simpaticnih druzin in z eno smo skupaj pojedli tipicno indijsko kosilo na bananinih listih in kar z roko.

Ceprav sva letos videla ze kar nekaj trznic, naju se vedno privlacijo. Tam se dogaja. Na pristnih trznicah ljudje zivijo zase in ne za turiste, kjer se police in mize sibijo od lepo zlozenega sadja in zelenjave, prodajajo polno barv in cvetja. Cvetje se prodaja kar na kile v polivinilastih vreckah.

Banane, banane, banane!!!

Po ulici pa prodajajo vse mozne stvari. Gate, kakrsne si pozelis... :)