četrtek, 27. januar 2011

DOMA!

za nama je 341 dni, 27 letov z letalom, prespala sva v 106 razlicnih hostlih/hotelih, na 3 ladjah, 5 vlakih, 3 avtobusih, 3 letaliscih in seveda pri Gregatu, Ani, Urbanu in Petru v Avstraliji in Guruju v Indiji, no, pa se najin fantasticen campervan naju je nocil dober mesec. Za nama je 11 drzav, po prvem ciscenju imava 10000 slik, 6 mesecev sva jedla antimalarike, naredila 42 potopov, najvisja osvojena tocka je Kala Pathar 5550m pod Everestom, najnizja pa na potopu na Sipadanu v Maleziji med cakanjem kladivark -37m. Shujsala sva za 13-15 kg. Vecino casa sva jedla riz :)

Statistika izgubljenih in ukradenih stvari je dobra: izgubila sva vse USB kljuce, ki sva jih imela s sabo, in enega petzla, glede kraje se pa nisva dala ne pri fotoaparatu v Indoneziji ne pri verigi in kljucavnici v Indiji in le 2x sva podlegla "turisticnim trikom".

Najbolj navdusena sva bila nad indijsko hrano in najprijaznejse ljudi sva srecala v Burmi. Pustolovscina leta je bilo definitivno plavanje s kiti na Tongi, najljubse prevozno sredstvo pa najin campervan v Novi Zelandiji. Za najboljsi diverski spot Jure prisega na Sipadan v Maleziji, jaz pa na Komodo v Indoneziji, ne bova pozabila tigrov na Tajskem, orangutanov in malih slonov na Borneu, delfinov na Salomonovih otokih in tjuljnov in morskih levov na Novi Zelandiji.

Trznica cvetja, Bangkok, Tajska, kjer bi se brez problema razvajal s sopkom vrtnic vsak dan :)

Ujeti pri delu, blizu Amarapure, Burma.

Zahod na otoku Mabul, Borneo, Malezija.

Vedno se najde prostor, Alor, Indonezija.
Na verandi hotela, Honiara, Solomonovi otoki. Ce so se Solomonci primorani nauciti anglescine brez sol, potem je rezultat broken english (zlomljena anglescina).


Igra morja, Tongatapu, Tonga.

Nova Zelandija brez campervana je kot hrenovka brez senfa, jezero Tekapo, Nova Zelandija.

Molilne zastavice, Bodnath stupa, Kathmandu, Nepal.

Se razvaljas in speces na vroci plati in dobis parotho, ki jo bi lahko midva jedla za zajtrk, kosilo, vecerjo, pa se za malco med obroki, Mahabalipuram, Indija.
Po dolgem casu sva spet doma. Konec je eksoticne hrane, vozenj z riksami, taksiji, vlaki in starimi avtobusi ... a le za nekaj casa, ker idej je polno :)
 
Hvala vsem, ki ste potovali skupaj z nama in se veselili najinih dogodivscin.


3 komentarji:

  1. VAŽIČA! Sta pa res nekam suha! Pa da se nama danes ne bosta skrivala za metlo :)

    OdgovoriIzbriši
  2. "Najsrečnejši narod, kar sem jih srečal, so ljudje, ki živijo v Burmi." Robert Baden-Powell (iz knjige Potovanje k sreči)

    OdgovoriIzbriši
  3. Super! Simpatična statistika :D Me pa zanima število zastrupitev s hrano :P Vidim, da me na vajinem blogu čaka veliko pametnih potadkov, ki nama bodo ziher prišli prav. Pa še potapljala sta seee!
    Če vaju slučajno zanima, kje sva trenutno:
    povsodjelepo.com

    LP, Katja&Mic

    OdgovoriIzbriši