117 km in 9 ur. Baje je bila kar hitra voznja od Katmanduja do Syaphrubesija, izhodisca za treking po dolini Langtang. "Ni sans, da gremo nazaj z busom! Samo se pes!" smo se strinjali jaz, Jure in Katja, blejka, s katero sva se podala na treking po dolini Langtang, Gosainkund in Helambu.
Prekrasna narava, sedem tisocaki v daljavi, malo pohodnikov, zastonj prenocisca, standardni dhal bhat in spring rolce, ki so zakon tudi na tem treku, za zajtrk pa jajcka ali pa mlecni riz, mmmmm.... Pa v gorski sirarni kupis se kilo jakovega sira (v bistvu je bejba od jaka - nakica, samo kdo bi pa kupu nak cheese?! :) malo za prigriznit. Smo pa odkrili tudi tibetanski kruh, u la la je dober, se posebaj ce ti ga naredi ata, ki ima cez vasko prodajalno, kar v svoji kuhinji.
Med potjo ti delajo druzbo lemurji in jaki. Cudna kombinacija, ni kaj!
Razgledi sicer niso bili tako spektakularni kot na trekingu do Everest Base Campa, so pa zato ljudje veliko bolj pristni posebaj, ce poisces zadnji lodge v vasi in se to brez napisa, da nudijo prenocisca.
Med potjo ti delajo druzbo lemurji in jaki. Cudna kombinacija, ni kaj!
Sobe je mama imela, samo jedilnice pa ne, no, tudi stranisca ne. Pozno kosilo smo pojedli kar sede na njeni postelji in popili crni caj. Ko se je sonce skrilo za hribe in je mraz pokazal ostre zobe, veter pa je dejansko zavel skozi stene v hiso, smo zaskrbljeno pogledovali po toplem ognjiscu: "hm, mrzel vecer bo tole ..." Ampak mama nas je povabila v svojo nedokoncano kuhinjo. Takole smo se greli cel vecer... zjutraj pa se pojedli enega izmed najboljsih mlecnih rizev na svetu.
Kyanjin Gumba je vas polna lodgeov, ki so bili konec novembra vecinoma prazni. Tu smo prvic uzrli Langtang Lirung 7227 m, ki je bil skoraj leto nazaj usoden za ...
Naslednji dan pa smo se podali na najvisjo tocko nasega trekinga Cherko Ri 4984 m. Ceprav nismo bili najbolj zgodnji, nam je led na skalah prepreceval v bistvu cisto preprosto preckanje ledeniskega potoka. Pol ure smo iskali prehod, na koncu pa nam ni ostalo drugega, kot da si zavihamo hlace in zabredemo v ledeno mrzlo vodo.
No, potem pa tudi prave poti na vrh nismo nasli. Bilo je cel kup poti, ki pa so se kar na lepem koncale. "Ah, saj je travnato, sli bomo tam pa potem tam po brezpotju," sva bila pametna. Ko smo potem z vrha v dolino le nasli pravo pot in smo zrli na sosednji greben, kjer smo skoraj grizli kolena, se nismo mogli nacuditi nasi norosti. Bilo je bolj strmo kot ta crna proga na smuciscu.Na poti na vrh. Pogled v dolino na vas Kyajin Gumba 3830 m.
Midva s Katjo na vrhu Cherko Rija 4984 m.
Uzivanje popoldneva na soncku pred koco na Laurebina Yak. Eden izmed redkih dni na trekingu, ko smo si ga vzeli u izi. Tisti dan je bilo za nami zgolj 3 ure hoje. Na zajtrku smo se zasedeli in smo startali sele ob 10:00, potem pa se nam je se tako kratka pot vlekla kot jara kaca.
Skoraj kot na koncu sveta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar