Nore stvari

Ali naj prespiva v kampu in si zjutraj ogledava OKROGLE skale na plazi, ali naj se peljeva se naprej z mislijo, da so to pac le "bedne" skale. Odlocitev pade.

Komaj najdeva v blizini DOC  (department of conservation) kamp, ki deluje po sistemu postenosti. Na vhodu vzames kuverto, napises nanjo datum prenocevanja, registersko stevilko campervana, stevilo oseb in das notri ustrezno vrednost denarja ter vse skupaj zalimas in vrzes v jeklen nabiralnik zabetoniran v tla. No, balkanska sreca - kuvert ni bilo, nabiralnika pa ranger sploh ni zaklenu. Pa sva prisparala in sla za ta denar zjutraj na kavo :)

No, se glede skal ... Sicer so neke geoloske razlage, zakaj so skale okrogle, pa se mi zdi, da gre bolj za ugibanje kot pa za neke znanstvene ugotovitve. Nima veze, kako so nastale, vazno je, da zgledajo res hudo.

Se bolj noro pa je, da se na dolocenih delih Nove Zelandije na plazah zbirajo kolonije tjuljnov in morskih levov. A ne vidis tega samo v zivalskem vrtu?! :) Bil je tak zmesan dan, malo sonce, malo dez, veter pa skoz in skoz. Zapeljeva se na plazo, kjer naj bi bili morski levi. Jureta posljem v izvidnico, da  niso to le prazna natolcevanja na turisticnih brosurah in kmalu pritece nazaj, da je en "karjolez" na plazi. KAJ? A RES?!

Pogledala sva vsak naslednji zaliv na poti, kjer je pisalo, da so tjuljni, morski levi in rumenooki ali modri pingvini. S pingvini nisva imela take srece, nama je pa za to bolj dogajalo z morskimi levi in tjuljni. Z ene plaze, kjub temu da naju je zeblo kot cucka, sploh nisva mogla iti.

Midva sva pa res sreckota, da jih vedno vidiva in sva se podala se na eno plazo, kjer naju je presenetila tabla, da je do plaze s tjuljni se 3 ure hoje. Greva, kaj nama pa drugega preostane. Ce jih ne vidiva, bova pa vsaj trenirala za treking po Nepalu. Po stezi, kjer sva tu pa tam komaj nasla skozi mocvaro in blato, sva se strmo spustila na plazo. Pogled v levo, pogled v desno, prazno. Razocarana, kaj pa drugega, se odpraviva se malo po plazi, morda se skrivajo pa v drugem zalivu ... in so se :) Splezala sva na veliko skalo in jih skrita opazovala, kako so mladici prihajali ven iz vode in debele samce, ki so se greli na obali. Sedela sva kaksne pol ure, pa bi brez problema se pol dneva, ampak kaj ko je bilo do campervana se 3 ure hoje ...

Se ena nora stvar je pa, da v vaskem potoku najdes zlato. Noro, a?! :) V Rossu sva najela lopato in prav posebno posodo za spiranje zlata ter se udelezila dvominutnih instrukcij. Teta je vzela kup sodra in naju naucila, kako se dela s posodo, ki ima na eni strani posebne grebencke, kamor se ujamejo majhni drobci zlata. Seveda je v demonstrativni verziji vse lepo in prav, na koncu ti pa ostane celo  RES nekaj zlata ... "Ooooo, ce bo takole, bova tu kar cel teden," sva se veselila, ko sva hodila do vaskega potoka. Zacela sva z iskanjem najbolj primernega prostora. Pa ni bilo nic in vse skupaj je bilo se veliko tezje kot pa na demonstraciji. Poleg sodra, naju je oviralo se kup nepotrebnega peska in mivke, potem pa isci zlato v tej godlji. Sva zamenjala kar nekaj prostorov ob potoku in vsakic neuspesno. Sicer se je neki blescalo kot zlato in sva potem drobce z velikim upanjem, da najino zlato pac zna plavati, pobirala ven ... Prijela naju je prava zlata mrzlica in nisva mogla iti. Ko sva ze hodila nazaj, pa sva videla kaksen "super" kraj, sva se parkrat probala. Tako se je najin zlatomrzlicni dan zavlekel pozno v popoldne in sva le za las ujela odprt turisticni info center, da sva vrnila opremo. Z upanjem pomoliva specialistki demostratorki najin ulov, ki je zal plaval, pa je samo zmajala z glavo, da tole pa ne bo nic. Sva pa ta dan malo cofotala po mrzlo ledeni vodi :)

Vaski potok "bogat" z zlatom. Baje. :)

"Ta drobec bi pa lahko bil ..."

"Samo se tukaj pogledam in ce ni, potem greva!"