Kicasto brez primere

Poslovila sva se od kitov in z 8 sedeznim letalom sibnila se na otocje Hapai (se vedno Tonga) na rajske otoke obdane s turkizno vodo in z neskoncnimi pescenimi plazami.

Sva upala, da pilota ne bo kap... kopilota nismo imeli.

Resort na otoku Uoleva, kjer sva prebila teden dni. Od dalec je zgledalo prav backpackersko rajsko...

Od blizu pa bi hiski tezko rekli bungalov, ampak prej kutija. Sva ze kar nekaj videla, ampak tole... nekaj bambusovih palic, stare rjuhe, veliko crnega polivinila, ki je sluzil kot zascita za veter, stare rjuhe in malo polomljeni plasticni stoli... vse skupaj je delovalo pa se precej nestabilno :)

Ampak plaza in turkizna voda naredita svoje. Bilo je kicasto in rajsko. Okoli otoka sva sla na sprehod dvakrat pa bi sla lahko brez problema se parkrat, ker je bilo res lepo...

Potem se pa se malo ozres po morju in zagledas v blizini obale kita. Sva jih ze kar nekaj videla, pa je se vedno noro!

Belih plaz in palm ne zmanjka...

No, kaksne so pa tudi malo bolj rumenkaste, ampak za to nic manj lepe.

Zvecer sediva na vecerji in opaziva neko cudno kost v kotu jedilnice. Povprasava Kalafija, ki je bil lastnik resorta, od katere zivali je, pa nama pove, da je od kita in da jo tu pa tam odkupijo lokalni izdelovalci nakita in da je vredna... u la la... Jure se spomne, da je pa nekaj podobnega kosti videl na sprehodu okoli otoka. Ker je disalo po zasluzku, sva sla v lov na kost. Nasla sva kmalu eno manjso, pa potem malo vecje, pa potem se vecje. Potem pa sva zagledala kost, ki je bila deloma zakopana v mivko in potem se eno in se eno... Pomoje nama je srce kar hitreje zacelo biti, ko sva z rokami kopala ob kosti. Sva se pocutila kot dva raziskovalca...

Tole je bila najina bera. Rebra kita mladica, 2 hrbtna vretenca in kup manjsih kosti. U la la... se nama je dobro zdelo. Skocila sva po Kalafija in z Juretom sta vsak eno rebro vrgla na ramo in odnesla do resorta.

Kako veliko je rebro mladica, je pokazal pa Jure. Aja pa od denarja ni bilo nic, ker so bile kosti "kao" prestare in prevec porozne (pa ja de :)

Tule na Tongi so naju letala vedno presentila. Nazaj na glavni otok sva letela z Douglas DC3 - v kabini v klanec hodis. Pa naj Juretov oci pove, ce so taki pristajali na letaliscu v Mostah.