Pescene plaze, ampak zmaga pa Edi

Po 10 urni voznji iz Paluja do Ampane (kar je priblizno 400 km in ja, to je glavna cesta na otoku :) in eni noci v najini do sedaj najcenejsi sobi (6 usd) sva se znasla na leseni ladji, ki naju je peljala na prvi cukrcek Sulavezija - otoke Togean.

Ladja je polno natovorjena z domacini in vso mozno kramo. Imajo pa tri ladje in vse odplujejo ob istem casu, od teh ladij pa je ena celo "ekspres" in je pol ure hitrejsa kot drugi dve. Zakon, a?! :) Za nazaj pa v cetrtek zaradi volitev ni bilo ladje. Ok. Naslednja ladja je v nedeljo, pa jo bova pocakala, kaj pa nama drugega preostane. Torej ni bilo ladje ne v petek in ne v soboto, no, v nedeljo so prisle pa tri skoraj istocasno. Madonca so majstri za timing.

Pogled z ladje malo pred zacetkom otokov Togean.

Najprej sva sla na manjsi otok zraven vasi Katupat. Simpaticne hiske, palme, travca in turkizno morje. Koncno pravi cukercek! Edino hrana je bila pa standard riz in riba. No, ni bilo cisto tako, ampak v glavnem pa :)

Na otoku si lahko sposodis tudi kanu in odveslas okoli otoka in do bliznjih otokov, kar je bilo res zakon. Priveslava do otoka Bolilanga in skociva pogledat, kaksne so tu hiske, plaza in korale. Pa naju na terasi ustavi indonezijec Edi in vprasa, iz kje sva. Mu poveva, da sva iz Slovenije, pa jih zacne stresati iz rokava: dober dan, dobro jutro, dober vecer, lahko noc, gremo na plazo, gremo na kavo, dobra macka... v skoraj popolni slovencini. Kaj?! Na otoku, kjer nimajo ne telefona, televizije, se mobitel ne vlece se znajde Edi, ki zna vec slovenskih besed kot pa midva indonezijskih. Noro! Nama je res naredil dan :)

Razgled iz kanuja.

Cez nekaj dni sva se prestavila na otok Melange, kjer naju je takoj na pomolu pobral fante in naju prepriceval, da ima preproste hiske na beli pesceni plazi in kristalno cisto vodo. In sva sla. In bilo je tako, kot nama je zagotavljal: VERY basic and VERY beautiful :)

Voznja do plaze. Kristalna voda in zeleno zelen gozd :)

Najina hiska.

Najin zaliv. Na to bi se pa clovek lahko navadil.

Samo enkrat se nama je pa na teh otokih nasmihal, ko sva pogledala na mizo. JASTOG v plasticnem krozniku!!!

Nekaj dni sva prezivela tudi v vasi Melange, da malo obcutiva vaski utrip. Se nama zdi, da sva spoznala vse otroke v vasi. Igrajo se po celi vasi, na vsakem pomolu, lovijo ribe, skacejo v vodo, se nenormalno radi fotkajo in skoz, ampak res skoz, kricijo za tabo Hello mister. Ja, tudi jaz sem Hello mister.

So preprosti in nasmejani. Edini stik s preostalim svetom je televizija, pa se ta jih sploh ne zanima, saj imajo morje in prijatelje. Lesen kanu pa gasa.

Lovljenje rib kar iz domacega pomola.