"Kolk je pa pes do tvoje vasi?"

Uf, kje naj zacnem, ko pa se je v tem casu zgodilo toliko stvari...

Iz Bagana smo se premaknili v Kengtung - v majhno mesto ujeto med hribovje province Shan, kjer smo koncno usli neizmerni vrocini. Mocno smo si namrec zeleli videti hribovska plemena, saj smo slisali, da so tu se bolj ali manj pristna (za razliko od tistih na Tajskem, v Laosu in Vietnamu). Ze hostel je bil zgodba zase. Nekaj let nazaj je hotel vodil gospod Harry, ki je bil tudi prvi vodic za hribovska plemena in je bil dobra dusca. Potem je pa umrl in je biznis prevzela njegova zena. Ker je bila bolj mocnejse postave, smo ji pravili kar Mati, iz njenim pikrih pripomb pa smo si se cel dan delali veselje. Ko smo vprasali, ce nam da kaj popusta na sobo, glede na to da bomo vzeli 2 sobi za 4 dni, se je samo nasmehnila in rekla: "Not good for my biznis." Drugic smo jo vprasali, ce ji placamo v njihovi valuti ali v ameriskih Dolarjih, pa jo je takoj zanimalo po kaksnem tecaju smo menjali, da ne bo spet kaj slabse za njen biznis. V sobi pa je bilo poleg raznih pravil na temo: ''ce kaj zlomis, potem to tudi placas...'', med drugim: ''The money you are, the duty you have.'' No, iz tega se pa se danes delamo norca. Kaj za vraga naj bi pa to pomenilo?!

Imela je pa cez se lokalno vasko crpalko (kjer ti natocijo bencin iz 1,5L fante), cel avtopark - avto, tuk tuk in motorje... Bila je prava gospodarica svojega malega imperija :-)

Za ogled hribovskih plemen smo dobili super vodica Lenga, ki je plemena prav obozeval. Govoril je njihove jezike, se ucil o njihovih navadah, jim nosil zdravila, semena, fotografije... Na zacetku se niso marali fotografirati, ker naj bi potem to turisti izkoriscali za crno magijo. Ko pa jim je prinesel prve fotografije, se je zadeva cez noc obrnila. Ko smo prisli v vas plemena Akha, se je ena stara mama prav razburila, da ona pa se nima svoje slike in se je slikala tako rada kot kaksen otrok.

Pleme Eng

Na obisku pri poglavarju plemena Eng: Tina, Leng in poglavar.

Se vedno so v uporabi muskete, ki se polnijo skozi cev s smodnikom, tesnilom in sibrami, kot so to delali do 19. stoletja. No, v 1.svetovni vojni so imeli ze puske!!!

Zjutraj smo se z gospodaricinim tuk-tukom peljali do vznozja hribov, potem pa jo pes mahnili do plemen. Ponavadi je tako, da dlje kot gres bolj prvinsko je pleme. Najbolj smo si zapomnili pleme Lahu-Shi, do katerega smo hodili samo 2 uri in pol. V svojo bambusovo kolibo nas je sprejel pomocnik poglavarja. Mi smo sedeli na eni strani kolibe, na drugi strani pa gruca vaskih otrok in nekaj moskih. Nevem, kdo je bil komu bolj zanimiv - oni nam ali mi njim.

Kako prvinski so, se z besedami ne da dovolj dobro opisati, vam bo pa tole dober oris. Otrok star 2 leti se pokaka (hlac ni nosil), sestrica, ki je stara 6 let, ga nese iz kolibe, vzame palcko in mu z njo obrise rit, vso sliko pa dopolnjuje se vaski mesancek, ki za otrokom poje drek in mu se polize ritko. Se vec! Med pogovorom v kolibi so nas zabavala njihova vprasanja:

Lahu-shi: "Kaj delate pri vas na polno luno?"

Mi: "Hm, nic," in bukovo gledamo.

Edina moderniteta v kolibi je bil na steni koledar z lustno Azijko, pa imajo tisto obeseno na steni samo zaradi zenske in jim je nas koledar cista neznanka, saj se ravnajo se po lunarnem koledarju.

Lahu-shi: "Ali imate pri vas skrzate?"

Mi: "Ja."

Lahu-shi: "Kako jih pa pripravljate?"

Mi: "Hm..." pa smo spet ostali brez besed.

No, otroci jim potrgajo krila in noge in jih potem zive pol dneva vlacijo po rokah in ustih, zvecer pa jih specejo s cebulo in cesnom zavite v bananine liste. Se vodicu Lengu so se ob pripovedovanju cedile sline...

Tale nam je bila pa zmagovalna:

Lahu-shi: "Koliko dni hoda je do vasi, kjer zivite?"

Mi: "Kaksno leto..."

Nihce iz teh hribovskih plemen ne hodi v solo, ker je to drago (prevoz do sole stane cca 1 USD, ki pa ga nimajo kje dobiti), otroku je potrebno zjutraj pripraviti kosilo, starsi pa od takega otroka nimajo nic. Ce je doma nabira drva, skrzate, nosi vodo...

Kar tezko si je predstavljati, da obstaja cela vas, v kateri nimajo absolutno nikakrsne predstave o zunanjem svetu - o drzavah, kontinentih, ... Ali je vset okrogel ali ploscat tudi ni pomembno, ker ne vedo, kaj je svet.

V glavnem tile so res zmagovalci.

Vas plemena Lahu-shi.

Otroci plemena Lahu-shi.

Lahu-shi so animisti in verujejo v duhove, dobre in slabe. V sosednji vasi se je zgodila nesreca. Med kopanjem jame je ena zenska umrla, kasneje je umrla se ena pri porodu. Otroci so ponoci za njihovo pojmovanje nerazumljivo veliko jokali. Vaski saman je odlocil, da je potrebno vas preseliti, saj so bili na delu zli duhovi. Za njimi je ostala opuscena vas.

Pleme Akhu.

Obiskali smo tudi trznico, kamor pridejo tudi hribovska plemena prodajati svoje pridelke.

Takole so pa pri nas ze dolgo nazaj tehtali :)

Tina in Jure na ogledu lekarne na trznici.

Drugace je pa Kengtung prazen in prav nic turisticen. Po gurmanskih uzitkih si ga ravno ne bomo zapomnili, ampak jagodni sejk ob jezeru pa tu zmaga. Najboljsi v Burmi!