Prej kuzki, zdaj muce

Iz Bangkoka sva kar hitro pobegnila v Kanchanaburi. Vlak je bil priblizno taksen, kot je se pred casom vozil na relaciji Divaca Pula. Imeli smo samo 45 minut zamude na progi, ki bi jo morali prepeljati v 2,5 urah. Ce tukaj nimas vozovnice in zgledas bolj slabo (spis in imas raztrgane hlace) ni panike. Je pac nimas in se peljes tja, kamor si namenjen.

Kanchanaburi je simpaticno mesto, predvsem zato, ker je v primerjavi z Bangkokom pravo selo. Znan je predvsem zaradi mostu, ki so ga vojni ujetniki zgradili v casu 2.svetovne vojne cez reko Kway in pa zaradi templja, kjer menihi vzgajajo tigri. V roke nama je padlo se nekaj letakov iz turisticnih agencij in kmalu sva ze imela plan, kaj vse bo treba videti v 3 dneh.

Anglescina jim tu pa tam precej sepa, ampak je zelo zadovoljiva. Tale letak naju je pa res nasmejal, da sva rekla, da ga morava deliti z vami :)

Odlocila sva se, da najprej skociva na obisk k tigrom. Pognala sva motorincek po dolgocasni cesti in budno spremljala zemljevid, da ne bova zasla. Zasla nisva, sva se pa o tem med potjo 2x prepricala. Na karto narisejo, kar si pac zelijo imeti gor - samo da pride na A3 list in ni pomembno, ce pac zadeve niso narisane v merilu.

O templju tigrov sva prebrala kar nekaj. Okoljevarstveniki in pa predvsem fousljivci pisejo, da so tigri drogirani, ker zares ne kazejo veliko energije (tudi midva je nisva, ker je vroce kot hudic, pa nisva bila drogirana). Pisejo tudi, da jim dajejo kuhano hrano, kar ni njihova naravna (ce bi jedli naravno - surovo hrano, bi jih mi gotovo gledali samo skozi resetke). Ocitajo jim tudi, da je bil tempelj v zacetku namenjen ohranitvi teh krasnih mack, sedaj se grejo pa ekonomijo (ja kdo se je pa danes ne gre).

Midva sva bila do konca navdusena nad vsem skupaj. Tigri so zares krasne zivali, in ce ne bi bilo tako kot je, se lepote in gracioznosti teh zivali gotovo ne bi bilo mogoce nauziti iz take blizine. Na zacetku naju (samo Jureta :) je bilo posteno strah teh mrcin, ko pa sva jih gledala, kako se igrajo, se ti zdi, da so to samo ene igrive muce.

To sicer ni mlad tigercek, ampak mlad leopard. Ko ga je Jure zagledal, je bila prva pripomba, da je to navaden kmecki muc.

 

Tisti, ki smo se malo placali, smo lahko po zaprtju templja opazovali tigre med igro. Seveda smo bili mi v kletki, tigri pa prosti. Je pa bila kletka bolj taka, da je bolj dajala lazen obcutek varnosti, saj bi jo tigri z lahkoto podrli ali pa preskocili.