Gresta ... ne gresta ... hitro.... GREVA!!!

Tako nekako je zgledalo, ko naju je Tom pripeljal iz lokalnega pristana v svojo agencijo, da pocakava vecerni avtobus za Bangkok. Vecerni avtobus je bil poln, ostal nama je sicer se vecerni lokalni bus, za katerega pa sva imela na sumu, da se bo ustavil cisto v vsakem selu. Ostal nama je sicer popoldanski bus, ki pa je cez 3 minute prisel, pobral potnike in startal naprej v Bangkok. Odlocitev pa je morala pasti TAKOJ! "GREVA," sva rekla, ceprav se nama ni uspelo pripraviti na 800 km dolgo voznjo, ki stane mimo grede 395 bahtov (slabih 9 evrov). Opozorili so naju, da je na busu svinjsko mrzlo in kljub tankim dekcam, ki sva jih dobila, sem jaz se vedno zatlacila polivinil vrecke v sobe, s katerih je pihalo kot pri norcih. Vseeno, kratka majica, kratke hlace in teve na nogah naredijo svoje. Ob 4ih zjutraj sva se v Bangkoku prav pogrela na zgodnjem jutranjem zraku.

Tujca v velikem mestu. Ne veva, kako dalec je center, ne koliko bi moral stati taxi ob taki uri do centra. Nategov ne marava, vsaj ocitnih ne :) zato sva odbila naval 10 taxistov, ki so nama voznjo ponujali za 300 bahtov. Skocila sva v avtobusno postajo najprej pogledat v najino knjigico (vodnik), ce kaj pise, ce ne pa bova vprasala vsaj za priblizno ceno. V knjigici ni bilo nic, informacije so bile prazne, policaj je spal v svoji pisarni. Nic, kar na okencek, kjer prodajajo karte, pa da vidimo, ce zna kdo anglesko. Pri cetrti prodajalki imava sreco, ki pa naju usmeri na lokalni avtobus stevilka 3, glede okvirne cene taxija pa ne dobiva odgovora. Ok. Poskusiva pa z lokalnim avtobusom. Najdeva tajski Viator in izgubljeni dusi z ogromnima nahrbtnikoma Tajci prijazno usmerijo k pravemu avtobusu. Kupiva vozovnici pri gospe kar na avtobusu in upava, da naju bo opozorila, ko bova morala dol. In naju tudi je. Samo da sprva nisva vedela, da so bile besede namenjene nama. Kako le ce je govorila v tajscini v polno zasedenem avtobusu in sedela zadaj, midva pa cisto spredaj?! :) Nerodna popotnika, ki ne znata tajscine. Do zdaj sva se naucila ja in ne, ze hvala je tako zakomplicirana beseda... jao.